Otok Korčula:

Korčula je s površino 279,03 km2 po velikosti šesti otok med hrvaškimi otoki v Jadranskem morju. Na otoku sta najvišja vrhova Klupca (568 mnm) in Kom (510 mnm), obala pa je je zelo razvejana. Podnebje je blago: srednja januarska temperatura je 9,8 °C, julijska pa 26,8 °C. Letno je na Korčuli okoli 2675 sončnih ur, otok pa je v poletnih mesecih izpostavljen svežemu maestralu. Otok je porasel s sredozemskim rastlinjem, vinogradi in borovimi gozdički.
Korčula je bila naseljena že v času neolitika. V 6. stoletju pr. n. št. je bila na otoku grška kolonija. Takrat se je zaradi obsežnih in gostih gozdov imenovala Korkyra Melaina (Črna Korkyra). Za časa vladanja rimskega cesarja Oktavijana so Korčulo leta 35 pr. n. št. zavzeli Rimljani, leta 555 pa je bila priključena bizantinskemu cesarstvu. V 9. stoletju so otoku vladali Neretljani, nato pa so se večkrat izmenjali: Benečani, bosanski vladarji in dubrovniška republika, od leta 1420 do 1797, pa je bil otok ponovno pod oblastjo Benetk. V času Napoleonovh vojn je bil izmenoma pod avstrijsko, francosko in britansko oblastjo od 1815 pa do 1918 pa ponovno pod Avstrijo.



Mesto Korčula:

Korčula je turistično mesto in pristanišče, ki leži na manjšem polotoku na severovzhodni obali istoimenskega otoka. Mesto je z dobro ohranjenim obzidjem, vrati, stolpi, loggiami, starimi hišami, srednjeveškimi ulicami in trgi, ter drugimi kulturnozgodovinskimi spomeniki pravo mesto - muzej.
Korčula je znana tudi po tradicionalni viteški igri moreška, ki jo v spomin na turške napade izvajajo v turistični sezoni in ob drugih priložnostih. V starem delu mesta, ki se nahaja znotraj obzidja, in obsega površino 170x300 m, je že v 16. stol. živelo okoli 6000 prebivalcev, ki pa jih je kuga leta 1529 zelo razredčila. Takrat so preventivno požgali hiše okuženih.
V starem mestu je najzanimivejša katedrala sv. Marka zgrajena v 13. stol. in preurejena v prehodnem slugu med gotiko in renesanso v 15. stoletju. Katedrala v Korčuli je eden najlepših sakralnih spomenikov v Dalmaciji. V njej hranijo dela Tinttoreta in Bassana. Poleg katedrale in mestnega obzidja s stolpi mestnimi vrati je pomembno omeniti še cerkev vseh svetih z bizantinskimi ikonami iz 13. do 15. stol., cerkvico sv. Petra, ki se prvič omenja 1338, opatsko palačo z bogato zakladnico, cerkev sv. Mihovila iz 17. stol., cerkev sv. Nikole iz 16. do 17. stol., dominikanski samostan in Knežji dvorec iz 16. stol. Med patricijskimi hišami je omembe vredna hiša v kateri je živela družina velikega pomorščaka, svetovnega popotnika in raziskovalca Marka Pola.